DAN UPORA PROTI OKUPATORJU, MLADJE 27.4.2010
MLADJE, 27.4.2010
Pri lovski koči v Mladju nad Podbočjem so se na tradicionalnem srečanju ob dnevu upora proti okupatorju zbrali aktivisti veteranskih organizacij v občinah Krško in Brežice. Slavnostni govornik je bil predsednik policijskega veteranskega združenja Sever Miha Molan, ki je za svoje besede požel bučen aplavz prisotnih. Celoten govor si lahko preberete spodaj...
Govor Mihe Molana na proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju
Spoštovane borke, borci, veteranke, veterani, slovenski častniki in gostje, iskrene čestitke ob današnjem prazniku dnevu osvobodilne fronte, ali kot sedaj rečemo dnevu upora proti okupatorju, še posebej velja čestitka vsem aktivnim udeležencem NOB.
Včeraj je minilo 59 let od kar so se v Vidmarjevi hiši v Rožni dolini zbrali odločni domoljubi in sprejeli znanih 7 točk osvobodilne fronte, ki so pomenile odločitev za oborožen boj zoper okupatorja. Med temi temeljnimi točkami in gesli OF je moč najti tudi zapisano pravico slehernega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z ostalimi narodi.
Boj v NOB je nesporno eno od najsvetlejših obdobij slovenskega naroda, ki je bil v prvi vrsti domoljubno dejanje v katerem si je slovenski narod vzel usodo v svoje roke in se s pogumom vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Postal je gospodar svoje prihodnosti. Vpisal se je na zemljevid sveta v protihitlerjevski koaliciji. Brez tega, kar slavimo s tem uporom, ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. Zato moramo biti neizmerno hvaležni vsem, ki so v tej vojni bili boj in ravno njim naj bo posvečen današnji praznik. Žal je na ta boj usodno vplivala razdeljenost Slovenskega naroda, kar ni bil primer v osamosvojitveni vojni. Skoraj enoglasna podpora izražena na referendumu decembra 1990 je v veliki meri vplivala na vse dogodke v naslednjem letu. Ravno to je po mojem mnenju najbolj bistvena razlika med aktivnimi udeleženci NOB in udeleženci v osamosvojitveni vojni 91. Mi smo imeli za sabo ves slovenski narod, borci NOB pa so zaradi narodnega izdajstva morali biti boj ne samo zoper naciste in fašiste, ampak tudi zoper domače izdajalce. To so nesporna zgodovinska dejstva, ki jih ne more spremeniti nihče. Naj razlaga kdorkoli karkoli in s potvarjanjem zgodovine skuša s sebe sprati svoje zgodovinske zmote in sramote – dejstva ostajajo, njihova odločitev je bila napačna in za vedno ostajajo narodni izdajalci.
Razprave o tem, kdo in kdaj je najzaslužnejši za osamosvojitev Slovenije, so neproduktivne in nesmiselne. Ali so pomembnejši dogodki v letu 1848, tabori, tigrovci, partizani ali osamosvojitelji 91. Vsi ti dogodki so pomembni, vsak v svojem času in na svoj način. Vsakdo je prispeval svoj del v mozaiku dogodkov, ki so privedli do uresničitve stoletnega sna slovenskega naroda – samostojne Slovenije. Pa naj bo dovolj o zgodovinskih dejstvih, saj menim, da prepričujem prepričane, saj verjamem, da vsi, ki smo danes tu zbrani, ta zgodovinska dejstva dobro poznamo in jih spoštujemo ter negujemo.
Svojo državo imamo že skoraj polnih 19 let in bi bilo upravičeno pričakovati, da bi se naši sni o boljšem in človeka vrednem življenju uresničili. Tako med borci NOB kot tudi veterani 91 je vse več vprašanj in dvomov, ali je bilo vredno zastaviti tudi svoje življenje za to kar imamo. Vsekakor je bilo to vredno storiti za domovino, ki je naša edina in jo vsi spoštujemo in ljubimo. Vsi smo dolžni gojiti domoljubje in prenašati sporočilo miru med mlajše generacije, vendar nas to ne odvezuje da ne rečemo naš odločen ne, če gredo zadeve čez rob. Večinsko smo podprli družbene spremembe v devetdesetih letih, žal pa se je prijazna deželica pod Alpami, kjer živi priden in pošten narod, spremenila v neprijazno državo do svojih državljanov in prebivalcev Slovenije. Da je danes edino merilo družbene uspešnosti bogastvo, pridobljeno na milo rečeno dvomljiv način in z izkoriščanjem delavstva, je nesprejemljivo in vredno vsega obsojanja. S poštenim delom se ne da zaslužiti toliko, da bi vsakdo lahko živel človeka vredno življenje, kar je v posmeh ustavnem določilu o socialni državi. Ali je to demokracija za katero so krvaveli in dajali življenja naši očetje in matere v NOB? Ali je to demokracija za katero smo strnili vrste v osamosvojitvi Slovenije v 90. letih? Aferaštvo in delitve na naše in vaše je način življenja, ki ga nam vsiljujejo. Žalostno je, da imamo tako kratek spomin. Iz zgodovine se nismo naučili niti tega, da je delitev pogubna za slovenski narod. Ni dvoma, da lahko dosežemo skoraj vse z našo upornostjo, odločnostjo in enotnostjo, kot smo to storili v najbolj odločilnih trenutkih naše zgodovine.
Tu na Mladju se že vrsto let družimo ljudje različnih generacij, ki smo zavezani tradicijam NOB, domoljubi, veterani obeh vojen, častniki in domačini. Nikoli med nami ni bilo dilem o potrebnem skupnem delovanju, kar dokazuje tudi to srečanje, ki ga organizirajo veteranske in častniška organizacija z območja Krškega. To sodelovanje na lokalni ravni je bilo ves čas vzgledno, povsem drugače pa je bilo na državnem nivoju. Zaradi »boja za delitev bojnega plena« in poudarjanju zaslug za osamosvojitev Slovenije, skupnega jezika ni bilo mogoče najti. Na veliko veselje vam lahko povem, da se je našlo toliko razuma in dobre volje, da so te delitve presežene. Vsi sodelujemo v koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, ustanovljene pri uradu predsednika republike in v njej uresničujemo svoje skupne cilje. Tako bomo letos skupaj praznovali 65 letnico zmage nad fašizmom in 20 letnico ustanovitve manevrske strukture NZ in v naslednjem letu 20 letnico osamosvojitvene vojne in na te svečanosti vabimo vse vas.
Ampak kljub takšnim odločitvam vodstev veteranskih organizacij, se bodo tudi v bodoče oglašali posamezniki in po svoje praznovali te pomembne jubileje in poudarjali svojo resnico ter svoje zasluge za samostojno Slovenijo. Ti so pač prepričani, da jim gre vsa slava in zasluge, da pred njimi ni bilo nič in verjetno verjamejo, da bo za njimi vesoljni potop. Naj jim pomaga, kdor more.
Vsem vam želim še naprej prijetno druženje, obilo dobre volje in upanja v boljši jutri.